 |
|
|
|
|
|
|
Dnevne novice iz Dnevnika
|
|  | |
|
|
13.01.2003 07:46 |
Dodatno delo za obrtnike
|
| |
Marinka Gornik: "Novi sistem notranjega nadzora nad živili, tobačni in alkoholni zakon ogrožajo pre |
| |
LJUBLJANA - Z novim letom začnejo polno veljati tri zahtevne spremembe - sistem notranjega nadzora živil HCCP, alkoholni in tobačni zakon. Sekretarka sekcije gostincev in živilcev pri Obrtni zbornici Slovenije Marinka Gornik pričakuje veliko težav, tudi zapiranje obratovalnic, ki novih obveznosti in administriranja ne bodo zmogle. Stroški iz dodatnih obveznosti sestavljajo prevelik del stroškov na enoto proizvoda, zlasti za malega delodajalca. Sekcija bo pozorno spremljala dogajanje v obratovalnicah, ker meni, da gre za nekatere neživljenjske rešitve, ki bodo šele zdaj pokazale vso svojo moč.
|
|  |
|
13.01.2003 07:46 |
Rok se bliža
|
| |
Do srede je treba oddati napovedi za davek od oddajanja premoženja |
| |
LJUBLJANA - Do srede, 15. januarja, morajo vsi, ki oddajajo v najem premično ali nepremično premoženje fizičnim osebam, po zakonu o dohodnini oddati napoved za odmero davka od dohodkov iz premoženja, ki so jih dosegli v lanskem letu. Zavezanci za davek od dohodkov iz premoženja so tudi fizične osebe, ki imajo v Sloveniji stalno bivališče in v tujini dobivajo dohodke iz premoženja, če za te dohodke ne plačujejo kakšnih drugih davkov.
|
| |
|
11.01.2003 05:28 |
Hrvati so jezni
|
| |
Poleg LB vse večja težava tudi Hvar |
| |
ZAGREB (Od našega dopisnika) - Slovenska razlaga težav hrvaških varčevalcev v zagrebški podružnici Ljubljanske banke je na Hrvaškem naletela na ostro nasprotovanje. Finančni minister Mato Crkvenac je vse skupaj ocenil za predrzno manipuliranje za pridobivanje časa. Finančni minister je Ljubljani sporočil, zagotovo ne brez premierovega soglasja, da pričakuje kakšno bolj samosvojo obliko urejanja težav hrvaških varčevalcev.
|
| |
|
11.01.2003 05:01 |
Geoplin še vedno pod lupo
|
| |
Parlamentarni odbor za gospodarstvo bo po Elanu odprl še Geoplinov lastninski dosje |
| |
LJUBLJANA - Parlamentarni pododbor za lastninsko preoblikovanje in privatizacijo je Slovenski razvojni družbi d.d. v likvidaciji sredi decembra lani naložil, da mora predložiti posebno poročilo tudi o družbi Geoplin. Na domnevne nepravilnosti pri lastninskem preoblikovanju te družbe že od leta 1997 pristojne institucije opozarja družbeni pravobranilec, vlada pa je reagirala šele pred dvema letoma (25. januarja 2001), ko je zahtevala, da ministrstvo za gospodarstvo takoj sproži postopek revizije lastninskega preoblikovanja družbe Geoplin, epiloga pa še vedno ni. Družbeni pravobranilec je za razliko od Agencije RS za revidiranje lastninskega preoblikovanja podjetij, ki je dvakrat ugotovila, da v Geoplinu ni neolastninjenega kapitala, in v nasprotju z ugotovitvami Jelene Marinko , stalne zaprisežene sodne izvedenke ekonomske stroke, ter mnenjem odvetnika Marka Ravnika , ki sta po naročilu nekdanjega državnega sekretarja dr. Eda Pirkmajerja preg
|
| |
|
10.01.2003 04:40 |
Najobčutnejši padec za delnice Gorenja
|
| |
|
| |
LJUBLJANA - Na borzi še naprej lomasti medved. Tokrat so v uradni kotaciji največji padec zabeležile delnice Gorenja. Njihov uradni enotni tečaj je včeraj padel kar za dobre tri odstotke, ta teden pa skupaj za šest odstotkov, tako da je bil včerajšnji zadnji posel z njimi sklenjen po 4151 tolarjev. Za razliko od Gorenjevih delnic se je padanje vrednosti Krkinih delnic včeraj le nekoliko umirilo, saj se je njihov povprečni tečaj znižal za 0,4 odstotka, na 40.152 tolarjev.
|
| |
|
10.01.2003 04:40 |
Smuči na kolektivnem dopustu
|
| |
|
| |
LJUBLJANA - Delniška družba Elan se je odločila razširiti svojo dejavnost na področje proizvodnje in distribucije električne energije, ki jo Elan že dobavlja drugim podjetjem v lokalnem okolju. Na skupščini so vsi prisotni delničarji, navzočega je bilo 91,63 odstotka kapitala, sklep o tem soglasno potrdili. Elan ima v Begunjah že več let plinski agregat za proizvodnjo električne energije, kot stranski produkt pa proizvaja tudi toplotno energijo za lastno porabo.
|
| |
|
10.01.2003 04:24 |
Sporazum žrtev nesporazuma
|
| |
V pripravo prostotrgovinskega sporazuma z ZRJ vloženega veliko dela, ki zdaj izgublja smisel |
| |
LJUBLJANA - Tik pred novim letom je ZRJ presenetila s preklicem datuma podpisa sporazuma o prosti trgovini. Gre za 200 strani dolg podroben dogovor, preveden v tri svetovne jezike, v katerega je bilo vloženega veliko dela in naj bi pomenil znatno otoplitev gospodarskega sodelovanja med obema državama, Slovenija in ZRJ pa sta ga po temeljitih pogajanjih parafirali septembra v Piranu. Podpis tega sporazuma je ZRJ že nekajkrat preložila, medtem pa je podpisala prostotrgovinski sporazum s Hrvaško kot del obveznosti do članic Pakta stabilnosti. ZRJ ni ponudila novega datuma podpisa pogodbe, zato bodo na gospodarskem ministrstvu počakali na novo srbsko pobudo. Zakaj niso podpisali sporazuma, na ministrstvu ne vedo. Ravnanje ZRJ se jim ne zdi logično, saj bi sporazum povsem odpravil carine za srbske izdelke pri nas, izvoz naših izdelkov v Srbijo pa razbremenil carin postopoma, do leta 2007.
|
| |
|
10.01.2003 04:06 |
Črna gora noče enakih carin
|
| |
Izenačenje s srbskimi carinami bi znižalo življenjsko raven Črnogorcev |
| |
PODGORICA (Od našega dopisnika) - Črna gora bi izgubila kakšnih 45 milijonov evrov, življenjska raven njenih državljanov pa bi se občutno znižala, če bi svoje carinske stopnje izenačila s srbskimi, kot od obeh zdaj še jugoslovanskih republik zahtevajo mednarodna skupnost, Mednarodni denarni sklad in nekatere države, ki bi želele z njima skleniti sporazume o prostem trgovanju, med slednjimi je tudi Slovenija. To je splošna ocena uglednih evropskih strokovnjakov, tudi direktorja bruseljskega centra za evropske politične raziskave Daniela Grossa. Po njegovem mnenju EU pretirava s podporo Srbiji v prizadevanjih, da bi Srbija in Črna gora oblikovali skupni trg in uskladili gospodarske odnose. Kot je v svoji oceni, ki so jo povzeli črnogorski mediji, zapisal Daniel Gross , bi se črnogorske carine, če bi Črna gora sprejela srbske zahteve o izenačenju, povečale s sedanjih treh odstotkov na dobrih dvanajst odstotkov, kar bi Črni gori povzročilo ve
|
| |
|
10.01.2003 04:05 |
Cetis mikajo slovaški potni listi
|
| |
Lansko poslovno leto je bilo za celjski Cetis eno najuspešnejših |
| |
CELJE - Grafična družba Cetis je lani dosegla zelo dobre poslovne rezultate. Predsednik uprave Drago Polak ocenjuje, da so ustvarili 9,9 milijarde tolarjev prihodkov, torej 16 odstotkov več, kot so načrtovali, in nekaj več kot 200 milijonov tolarjev dobička, to je skoraj dvakrat več kot predlani. Čeprav sta v številkah o prodaji zajeta tudi preprodaja in bruto faktoriranje, so z rezultati zelo zadovoljni in pravijo, da je bilo minulo leto zanje eno najboljših v zgodovini poslovanja delniške družbe.
|
| |
|
09.01.2003 04:36 |
Med borzniki letos ni pravega optimizma
|
| |
|
| |
LJUBLJANA - Trg je v minulih dneh preizkušal pripravljenost vlagateljev, ali so z njim "v dobrem in slabem". Mnenje, da se lansko (sila uspešno) leto ne more ponoviti, se je v borznih krogih že dodobra udomačilo, nihče pa ne trdi, da zaslužki z izborom posameznih delnic ne bi mogli biti povsem zadovoljivi, če ne celo odlični. Minulo leto je bilo šele začetek prehoda slovenskih blue-chipov v tuje roke, nadaljevanje zgodbe ob dokaj normalnih trgih okoli nas in drugje po svetu (kar je glede na položaj in črnoglede napovedi zelo pomembna postavka!) pa naj bi sledilo v prihodnjih dveh ali treh letih. Indeks uradnega trga je leto začel z negativnim predznakom in izgubil 2,5 odstotka vrednosti. Glajenje območja nad 3300 točkami je bilo ob pomanjkanju resnih spodbud preveč dolgotrajno, da bi zdržalo kaj dlje kot do konca leta. Dejstvo je, da se ob morebitnem zdrsu do 3200 indeksnih točk ne moremo nadejati česa res dobrega, saj omenjeno območje predstavlja
|
| |
|
|
| | | | | |
|
|
|
|
 |
|
|
|
|
|
