 |
18.09.2003 04:07 |
"Steklarni Rogaška nikakor niso šteti dnevi"
|
| |
Steklarji zanikajo trditve bivšega direktorja, da je podjetje na robu propada |
| |
ROGAŠKA SLATINA - Jože Pelko, ki je bil do leta 1997 direktor Steklarne Rogaška, je steklarsko industrijo močno vznemiril s trditvami, da ima podjetje zelo velike dolgove in da bi bila najboljša rešitev prisilna poravnava. Kot pravi, se iz revidiranih letnih poročil vidi, da znašajo finančne in poslovne obveznosti Steklarne Rogaška d.d. za leto 2002 dobrih 11 milijard tolarjev, konsolidirane finančne in poslovne obveznosti sistema Rogaška Crystal d.d pa več kot 15 milijard tolarjev.
|
|  |
|
17.09.2003 04:28 |
SBI 20 več kot 3500 točk
|
| |
|
| |
LJUBLJANA - Včeraj so vlagatelji na Ljubljanski borzi sklenili 1376 poslov v skupni vrednosti 1,3 milijarde tolarjev. V zadnjih dneh je tako borzni promet ponovno blizu ali pa čez milijardo tolarjev, kar je zelo pomembno za ohranitev rasti tečajev. Indeks SBI 20 je včeraj presegel še eno psihološko mejo, saj je pridobil dodatne 12,39 točke in presegel 3500 točk, kar mu ni uspelo že od 28. novembra minulo leto. Indeksu tako manjka le še slabih štirideset točk do najvišje vrednosti v zgodovini.
|
| |
|
17.09.2003 04:28 |
Zadovoljni s podpisom in rezultati
|
| |
Podpis novih kolektivnih pogodb pospremili izvrstni rezultati Dnevnika |
| |
LJUBLJANA - Po dobrem letu dni usklajevanj in dogovarjanj so predstavniki uprave, sindikata novinarjev in sindikata delavcev Dnevnika včeraj podpisali novi kolektivni pogodbi. "To je velik korak za Dnevnik. Pogodbi, ki določata razmerja med družbo in zaposlenimi, sta usklajeni s predpisi in pomenita osnovo za nadaljnji razvoj Dnevnika. Dosegli smo socialni mir med družbo in zaposlenimi ter dokazali, da se lahko dogovorimo sami, brez pomoči od zunaj. Naredili smo nekaj, kar druge družbe še čaka," je bil zadovoljen predsednik uprave Dnevnika mag. Branko Pavlin . Hkrati je opozoril, da delo še ni končano, saj je treba sprejeti še akte, ki bodo natančno določili načine nagrajevanja po rezultatih posameznika in možnosti napredovanja ali prevzemanja nalog na drugih področjih. Vsi podpisniki obeh pogodb so se strinjali, da doseženi pogodbi za nobeno od strani nista idealni, sta pa najboljši možni kompromis med željami in možnostmi kolektiva in gospodarske
|
| |
|
17.09.2003 04:28 |
PID KD toži SRD
|
| |
Nagrade menedžerjem Elana naj bi zmanjšale dobiček lastniku |
| |
LJUBLJANA - Pet Elanovih menedžerjev, ki so pred dvema letoma popeljali Elan iz globokih izgub, seveda ob pomoči Slovenske razvojne družbe (SRD), je danes krivih za nezadovoljstvo PID KD d.d. Natančneje: predmet nezadovoljstva so nagrade vodilnim Elanovim delavcem v višini 1,1 milijarde tolarjev. PID KD je zaradi teh nagrad vložil tožbo zoper SRD. Zahtevajo namreč izplačilo odškodnine za škodo, ki je nastala zaradi pogodbe, sklenjene med SRD kot takratnim edinim družbenikom krovne Elanove družbe Skimar in menedžmentom te družbe, torej vodilnimi Elanovimi menedžerji.
|
| |
|
17.09.2003 04:07 |
Previdno s prodajo
|
| |
Prodaja železnic skriva pasti |
| |
LJUBLJANA - Razvoj evropskih železnic po reorganizacijskih spremembah je glavna tema posveta z mednarodno udeležbo, ki ga je pripravil svet delavcev Slovenskih železnic (SŽ). Na dvodnevnem srečanju, ki se končuje danes, so udeleženci osvetlili izkušnje z uvajanjem evropske železniške zakonodaje v Veliki Britaniji, Nemčiji, Avstriji, na Danskem in v Sloveniji. Razpravljavci so bili enotni, da privatizacija železnic skriva številne pasti, posledice pa čutijo tako njihovi uporabniki kot zaposleni v železniških družbah.
|
| |
|
17.09.2003 04:07 |
Acroni znižuje stroške
|
| |
Vasilij Prešeren: S projektom varčevanja bi prihranili tri milijone evrov |
| |
JESENICE - Vzporedno z državnim prodajanjem večinskega deleža v Acroniju (prodaja je za nedoločen čas ustavljena) se je jeseniški jeklar, ki bo tudi letošnje leto končal s pozitivnim rezultatom, lotil organiziranega zmanjševanja stroškov s pomočjo projekta, ki ga je pripravil mariborski projektant iz Münchna Hans Ferk . Po tem projektu naj bi Acroni prihranil v treh letih 3 milijone evrov, že prihodnje leto milijon, in to brez zmanjševanja delovnih mest. Če bodo v Acroniju ocenili njegov projekt kot uspešen, mu bodo po treh letih pripadli trije odstotki od prihrankov.
|
| |
|
17.09.2003 04:06 |
Pet projektov za razvoj
|
| |
Igor Bavčar: Cilj naložb je postati vodilna turistična destinacija na Jadranu |
| |
PORTOROŽ - Predsednik uprave skupine Istrabenz Igor Bavčar je včeraj javno predstavil pet projektov, ki so jih pripravili za pridobitev sredstev Evropskega sklada za regionalni razvoj (ESRR). Naložbe v okviru projektov so ocenili na 11,8 milijarde tolarjev. K znesku bo treba dodati še okoli 3,5 milijarde za poglobitev portoroške štiripasovnice, v okviru razpisov ministrstva za gospodarstvo oktobra letos pa pričakujejo do 40 odstotkov nepovratnih sredstev iz ESRR.
|
| |
|
17.09.2003 04:05 |
Koroška ponudba za Iverko nepopolna
|
| |
Tovarna ivernih plošč Otiški Vrh bi takoj zagnala linijo za oplemenitenje plošč in zaposlila 15 ljud |
| |
NOVA GORICA - Tovarna ivernih plošč Otiški Vrh je skupaj s Hypo Leasingom in Preventom oddala uradno ponudbo za nakup novogoriške Iverke v stečaju. Direktor Otiškega Vrha Danilo Anton Ranc o njihovi ponujeni ceni ne želel govoriti, je pa povedal, da je za poplačilo upnikov dokaj ugodna.
|
| |
|
16.09.2003 03:25 |
Rast se zdi neizogibna
|
| |
Kaže, da povpraševanje po delnicah ne bo zamrlo |
| |
LJUBLJANA - Dobro razpoloženje vlagateljev na Ljubljanski borzi še vedno traja. Oba borzna indeksa, SBI in PIX, včeraj sicer nista spremenila svoje vrednosti, vendar je povpraševanje po delnicah na obstoječih nivojih še vedno močno. Zato pa je iz dneva v dan manj ponudbe kakovostnih delnic in svež denar, ki priteka na borzo, bo povpraševanje moral premakniti na višje tečajne ravni. Nadaljnja rast delniških tečajev je, vsaj tako kaže dokaj solidno povpraševanje, v prihodnjih tednih neizogibna.
|
| |
|
16.09.2003 03:25 |
Manj pogubna zamuda
|
| |
Dolgove je kljub nižjim obrestim bolje čim prej plačati |
| |
LJUBLJANA - Zakon o predpisani obrestni meri zamudnih obresti je začel veljati 28. julija. Od takrat znaša obrestna mera zamudnih obresti 17 odstotkov in je določena v fiksnem znesku, vlada pa jo lahko spremeni v primeru drugačnih gospodarskih razmer. Zamudne obresti so bistveno nižje (leta 1996 so denimo znašale kar 31,74 odstotka), so pa za zamudnike še vedno precej zasoljene. Nov zakon je prinesel možnost, da se upnik in dolžnik dogovorita, da se predpisana obrestna mera zamudnih obresti ne uporablja.
|
| |
|
|
