 |
13.01.2005 06:42 |
Lesnini zaradi Hrvaške grozi dvojno obdavčenje
|
| |
|
| |
LJUBLJANA - Lesnini kot enemu izmed redkih slovenskih podjetij, ki ustvarja dobiček tudi na hrvaškem trgu, grozi, da bo za ta dobiček dvakrat obdavčena: najprej na Hrvaškem, potem pa še v Sloveniji. Državi namreč še nista podpisali sporazuma o izogibanju dvojnega obdavčevanja. Kot zanimivost, Slovenija ima po besedah direktorja Lesnine Bojana Papiča take sporazume sklenjene s številnimi eksotičnimi državami, kjer pa slovensko gospodarstvo nima velikega interesa.
|
|  |
|
12.01.2005 06:45 |
Barilla (še) ne bo proizvajala "pašte" za Žito
|
| |
|
| |
LJUBLJANA - Žito zadnje čase išče strateške partnerje, tudi zaradi težav pri poslovanju nekaterih družb v njegovi lasti. Stroškovno neučinkoviti so predvsem pri proizvodnji testenin. Tudi zato se je uprava po naših informacijah odločila poiskati partnerja v Italiji. Za zdaj so računali na enega najbolj znanih proizvajalcev testenin, podjetje Barilla iz Parme, vendar naj bi se pogovori v minulih dneh neuspešno končali. Predsednik uprave Žita Božidar Linhart je na naše vprašanje, ali drži, da so se neuspešno pogovarjali z Barillo, odgovoril, da načeloma iz poslovne etike na to vprašanje ne odgovarja, saj želijo v primeru poslovnih pogovorov spoštovati zaupnost morebitnega sogovornika. Predsednik nadzornega sveta Žita Borut Jamnik trdi, da s tem ni seznanjen. Iz virov blizu lastnikom Žita pa smo izvedeli, da ni izključeno, da bo pod Žitovo blagovno znamko testenine izdelovalo katero izmed večjih tujih podjetij. To pa bi pomenilo konec proizvodnje testenin v Ljubljani.
|
| |
|
12.01.2005 06:44 |
Marles Hiše izgubil največjega kupca
|
| |
|
| |
MARIBOR, GRADEC - Po več kot 30-letnem uspešnem poslovnem sodelovanju se podjetji Marles Hiše Maribor in Hanlo Fertighaus iz Gradca razhajata v nič kaj prijateljskih odnosih. Prekinitev partnerstva ogroža skoraj sto delovnih mest v obratih v Podvelki in Lovrencu na Pohorju. Krivdo za krizne razmere direktorja podjetij pripisujeta drug drugemu in si grozita z odškodninskimi tožbami.
|
| |
|
12.01.2005 06:43 |
Spor zaradi kitajskega orodja
|
| |
|
| |
SPODNJA IDRIJA - Potem ko je tržni inšpektorat družbi Iskra Prins prepovedal prodajo kitajskega ročnega orodja pod blagovno znamko Iskra (prijavo inšpektoratu je dala Hidria Perles, ena ključnih družb korporacije Hidria, ki že desetletja z lastnim znanjem in razvojnim delom izdeluje in trži električno ročno orodje blagovne znamke Iskra Ero), so pravni pooblaščenci družbe Iskra Prins vložili pritožbo na ministrstvo za gospodarstvo. Tako se vojna med podjetjema nadaljuje.
|
| |
|
12.01.2005 06:43 |
Pomurski podjetniki Podobniku o vrtinah
|
| |
|
| |
LJUBLJANA - Opuščene naftne vrtine v severovzhodni Sloveniji so dragocenost, ki se je naša država očitno ne zaveda, trdijo podjetniki in lokalno okolje, ki vidijo v njih upoštevanja vredne obnovljive energetske vire, s katerimi bi lahko pospešili gospodarski razvoj Pomurja. Geotermalna energija je energija prihodnosti, so zapisali v pismu okoljskemu ministru Janezu Podobniku , ki mu predlagajo, da opuščene naftne vrtine podržavi glede na to, da je država večji del vrtin in sanacije tudi financirala, zatem pa poišče koncesionarja za raziskave in upravljanje vrtin z javnim razpisom.
|
| |
|
12.01.2005 06:42 |
Naftne cene ogrožajo naš evro
|
| |
|
| |
LJUBLJANA - "Nedavni šoki v svetovnih cenah naftnih derivatov odražajo možnost, da Slovenija zgreši postavljeni cilj in ne izpolni maastrichtskega kriterija o inflaciji," opozarjajo avtorji raziskave o vplivu cen bencina na želeni prevzem evra. Kot ugotavljajo ekonomisti Jože P. Damijan , Sašo Polanec in Igor Masten , je Slovenija celo bolj dovzetna za naftne šoke kot druge članice EU, saj je delež nafte v indeksu življenjskih potrebščin večji kot v drugih državah, poleg tega pa je tudi delež nafte v slovenski proizvodnji višji kot v bolj razvitih državah.
|
| |
|
12.01.2005 06:42 |
Rudarji po osmih letih v črnih številkah
|
| |
|
| |
VELENJE - Poslovni izid za leto 2004 bo za Premogovnik Velenje prvič po letu 1996 brez rdečih številk. Direktor Evgen Dervarič je napovedal, da bodo najverjetneje imeli okoli 100 milijonov dobička. Prihodkov je bilo za okoli 28 milijard, kar ni bistveno več kot lani, znižali pa so stroške poslovanja, in sicer za dobra dva odstotka. Največje breme za premogovnik je še vedno zapiranje jame Škale, ki ne poteka po načrtih, saj manjkajo ustrezni viri sredstev. Premogovnik je v zadnjih dveh letih vložil v zapiranje 750 milijonov, opravili pa so le najnujnejše postopke.
|
| |
|
12.01.2005 06:42 |
V Emoni Obali se bodo še prešteli
|
| |
|
| |
KOPER - "Po 1. maju lani so se dokončno razgalile vse lastnosti ostre konkurence globalnega trga, na dan pa so priplavale še nekatere neposrečene poslovne odločitve iz preteklosti. Zato je bilo lansko leto za Emono Obalo naporno iz objektivnih in subjektivnih razlogov," je po daljšem molku včeraj novinarjem spregovoril predsednik uprave Aleš Škraba . O lanskih poslovnih rezultatih v številkah še ni želel govoriti, a so že v devetmesečju pridelali okoli 988 milijonov izgube.
|
| |
|
12.01.2005 06:41 |
Vzajemni sklad Beta delniški močno niha
|
| |
|
| |
LJUBLJANA - Zadnje dni je bilo pri vzajemnem skladu Beta delniški opaziti velika nihanja, samo pred dvema dnevoma je njegova vrednost enote premoženja ali točka porasla za več kot tri odstotke. Ni neobičajno, da vlagatelji postanejo pozorni na večja nihanja; tako so se že pred leti v javnosti pojavile domneve, da upravljalci skladov s pomočjo nelikvidnih delnic včasih napihujejo točke svojih skladov. Ker vlagatelje zanima, kaj se dogaja z njihovim premoženjem v vzajemnem skladu Beta delniški, smo za komentar prosili prvega moža Probanke DZU, ki upravlja omenjeni vzajemni sklad, Jožeta Doverja . "Vzajemni sklad Beta delniški je nov sklad na trgu, poslovati je začel 1. septembra lani in šele sestavljamo njegov portfelj, ki bo končno podobo dobil v prvi polovici februarja. Razpršenost naložb pri novih skladih je manjša in posledica tega je večje nihanje dnevne donosnosti točke, kot je to običajno pri vzajemnih skladih." Ko bodo portfelj uskladili z naložbeno politiko in zakonskimi zaht
|
| |
|
12.01.2005 06:41 |
Zasebne banke v večinski tuji lasti so učinkovitejše
|
| |
|
| |
LJUBLJANA - Banke, ki so v zasebni lasti, so v povprečju stroškovno bolj učinkovite od bank, ki so v državni lasti. Izmed teh, ki so v zasebni lasti, pa so stroškovno najučinkovitejše tiste, ki so v večinski tuji lasti. Sledijo jim na novo ustanovljene domače in tuje banke, njim pa privatizirane banke v domači lasti, je pokazala nedavna študija bank in bančnih sistemov na vzorcu 289 bank iz 15 vzhodnoevropskih tranzicijskih držav za obdobje od 1994 do 2001, ki jo je pripravila Evropska banka za obnovo in razvoj.
|
| |
|
|
