 |
03.05.2005 05:41 |
Bitka za prevlado v drugem energetskem stebru se začenja
|
| |
|
| |
LJUBLJANA - Nemški energetski koncern RWE je ministrstvo za gospodarstvo zaprosil za srečanje, saj se zanima za sodelovanje pri privatizaciji Holdinga Slovenske elektrarne (HSE), ki združuje večji del slovenske proizvodnje električne energije, so potrdili naši viri blizu ministra za gospodarstvo Andreja Vizjaka . Do srečanje še ni prišlo. RWE ni želel komentirati naših informacij, na ministrstvu za gospodarstvo pa so nam povedali le, da je zanimanje tujih investitorjev za vlaganja v proizvodnjo električne energije precejšnje, da pa v letošnjem letu do privatizacije HSE še ne bo prišlo. Vizjak je namreč že večkrat napovedal, da bo najprej treba zagotoviti večjo konkurenco na ponudbeni strani trga z električno energijo. Prvi korak je zmanjšanje pretežnega tržnega deleža HSE, ob holdingu pa naj bi nastal drugi steber, katerega nosilec naj bi bila Jedrska elektrarna Krško (JEK) in s katerim naj bi porabniki električne energije končno dobili holdingu enakovrednega ponudnika. JEK proizvede
|
|  |
|
03.05.2005 05:41 |
S sredstvi vlagateljev uspešneje upravljale investicijske družbe
|
| |
|
| |
LJUBLJANA - "Po izsledkih analize za lansko leto lahko zaključimo, da so po donosnosti prva tri mesta zasedle investicijske družbe, in sicer Zvon ena ID z 26,7 odstotka, NFD 1 s 25 odstotki in Triglav Steber 1, ki je dosegel 21,7 odstotka donosnosti," je pojasnil Robert Žnidar iz Gorenjske borznoposredniške družbe, ki je tudi naredila analizo lanske donosnosti med investicijskimi družbami in vzajemnimi skladi. Dodal je, da vsebuje analiza pregled uspešnosti družb za upravljanje pri plemenitenju sredstev vlagateljev v letu 2004.
|
| |
|
03.05.2005 05:40 |
Slovenska podjetja niso več tako sramežljiva
|
| |
|
| |
LJUBLJANA - V Hannovru se je pred dnevi končal znameniti Hannovrski sejem, na katerem se je tudi letos predstavilo več kot šest tisoč razstavljavcev, med njimi 17 slovenskih podjetij. "Glavna tema je bila industrijska in produkcijska avtomatizacija, avtomobilska produkcija in robotizacija," je pojasnil Eberhard Roloff , direktor za srednjo in vzhodno Evropo v podjetju Deutsche Messe AG, ki ima v Hannovru v lasti 1,2 milijona kvadratnih metrov sejemskih površin. Pomoč podjetjem z zakupom razstavnega prostora in izbiro organizatorja postavitve stojnice pri predstavljanju na sejmih ponuja tudi Gospodarska zbornica Slovenije, ki bo letos organizirala skupinske sejemske nastope na 24 sejmih v tujini, vendar ne na hannovrskem. Za ta namen bo GZS priskrbela 100 milijonov tolarjev.
|
| |
|
03.05.2005 05:40 |
Cestnino bi plačevali prek vojaške frekvence
|
| |
|
| |
LJUBLJANA - Če bi sedanji sistem cestninjenja brez ustavljanja ABC deloval na drugačni frekvenci, bi se naša država lahko brez velikih stroškov prilagodila evropski direktivi o interoperabilnosti elektronskih sistemov za pobiranje cestnine v prostem prometnem toku. Vendar je lani potrjeno frekvenco 5,8 gigaherca pred desetimi leti, ko je Dars uvedel sistem ABC, še zasedala vojska. Zato so za mikrovalovno povezavo med elektronsko tablico v vozilu in napravo na cestninski postaji izbrali 2,45 gigaherca. To pomeni, da bi morali vzporedno s sedanjim vzpostaviti nov sistem na novi frekvenci ali pa se odločiti za eno od še dveh z direktivo ponujenih tehnologij - mobilnih komunikacij ali satelitskega določanja položaja.
|
| |
|
03.05.2005 05:39 |
Mešani občutki pri Podravki
|
| |
|
| |
LJUBLJANA - Lani je skupina Podravka prodala za 3,3 milijarde kun izdelkov, kar je 2,4-odstotka več kot leto prej, vseeno pa za 2 odstotka manj od pričakovanj analitikov Raiffeisen Centrobank. V Podravki je vegeta še vedno paradni konj; njen delež v skupni prodaji je lani znašal 20 odstotkov, medtem ko so 18 odstotkov prodaje realizirali z generičnimi zdravili.
|
| |
|
03.05.2005 05:39 |
Tržni delež so najbolj povečale banke v avstrijski lasti
|
| |
|
| |
LJUBLJANA - Nova Ljubljanska banka (NLB) je bila tudi v minulem letu z 1835 milijardami tolarjev bilančne vsote še vedno daleč največja domača banka. Tržni delež NLB pa se je lani v primerjavi z letom 2003 nekoliko zmanjšal in je padel pod 33 odstotkov. Skupna bilančna vsota vseh domačih bank je sicer lani narasla s 5057 na 5585 milijard tolarjev.
|
| |
|
03.05.2005 05:39 |
Močnejši od Krpana
|
| |
|
| |
ŠMARJE PRI JELŠAH - Obrtnik leta 2005, samostojni podjetnik Franc Pišek iz Jazbine pri Šmarju pri Jelšah, je s pomočjo žene Marte in sina Branka na domačem dvorišču postavil pravo tovarno vitlov z najsodobnejšo lasersko opremo in zaposlil petdeset okoliških delavcev. Podjetje Vitli Krpan, ki izdeluje 18 tipov kmetijskih in gozdarskih strojev, je celo bolj kot doma uveljavljeno v Avstriji, Nemčiji, Italiji, Švici, Franciji, Belgiji, Kanadi in ZDA. Izvozijo kar 95 odstotkov izdelkov, ki jih od zamisli do končne izvedbe izdelujejo sami.
|
| |
|
03.05.2005 05:38 |
Obisku bodo sledili posli
|
| |
|
| |
LJUBLJANA - Poslovni obisk ministra za zunanje zadeve Dimitrija Rupla in predstavnikov petih podjetij se je pred dnevi po besedah enega izmed udeležencev, Dušana Olaja , predsednika uprave Duola, končal uspešno. V Kirgiziji, Tadžikistanu in Turkmenistanu so se srečali s predstavniki oblasti in poslovnimi partnerji, s katerimi so se pogovarjali o možnostih vzpostavitve in okrepitve blagovne menjave. Čeprav vsa podjetja že izvažajo v te države, želijo izvoz še povečati, saj vidijo na teh trgih veliko priložnosti.
|
| |
|
03.05.2005 05:37 |
Nemška reforma se že pozna
|
| |
|
| |
BERLIN - Nemški trg dela si je že nekoliko opomogel, ugotavljajo nemška vlada in ekonomisti. Število brezposelnih se je namreč zmanjšalo za 208.000 ljudi in se prvič letos spustilo pod kritično mejo petih milijonov. To je največji padec v zadnjih sedmih letih. Na jugu Nemčije so nove zaposlitve prvič presegle število izgubljenih delovnih mest, zato je nemški gospodarski minister Wolfgang Clement ocenil, da se trg dela izboljšuje in da reforma že učinkuje.
|
| |
|
03.05.2005 05:37 |
Usoda slovenskega trga v rokah vzajemcev
|
| |
|
| |
Ljubljanska borza vrednostnih papirjev je glede na drsenje delniškega indeksa SBI 20 in nizkega prometa z rednimi delnicami od konca lanskega leta naprej vse manj zanimiva za vlagatelje. To je razumljivo, saj napovedi rasti poslovanja slovenskih podjetij za zdaj še ne odsevajo nekih večjih priložnosti za nakup, hkrati pa se odpira vse več možnosti za investiranje na drugih kapitalskih trgih. Vsaj med malimi vlagatelji igrajo tu največjo vlogo vzajemni skladi, ki imajo naložbe bodisi na vzhodnoevropskih bodisi na zahodnih oziroma globalnih trgih.
|
| |
|
|
